Presajanje jeter je v nasprotju z ledvicami mnogo bolj zapleten in tvegan poseg, ki se najbolje obnese takrat, kadar odraslemu darovalcu izrežejo delček tega vitalnega organa za otroka. Smrtnost darovalcev je mnogo višja, v povprečju po operaciji umre eden na 500 do 1000. Če pa na presaditev čaka odrasel človek, je darovalcu treba izrezati do 60 odstotkov organa, kar od kirurgov zahteva izjemno natančnost. Četudi darovalec privoli v poseg ne glede na odstotek smrtnosti, se zdravniki ne odločijo vedno za operacijo. Oboleli izvaja vsakovrstne pritiske na potencialnega darovalca, čeprav so nezavedni, zato je bližnji sorodnik pogosto pripravljen na kar koli. Zdravniki morajo v skladu z etično-moralnimi načeli presoditi, ali imajo pravico presaditi organ, če vedo, da bodo s tem ogrozili življenje darovalca in le morebiti rešili obolelega gotove smrti. Številni ameriški centri za transplantacije so pripravili predavanja, na katerih darovalce seznanjajo s stopnjo tveganja. Nihče pa ne more z gotovostjo odgovoriti na vprašanje, ali je dopustno darovati organ in s tem morda žrtvovati svoje življenje, da bi ga rešili nekomu drugemu.