oditelji držav članic EU so se na sestanku Evropskega sveta v Helsinkih na Finskem, ki je bil še posebej pomemben z vidika širitve EU dogovorili, da bo petnajsterica pripravljena na širitev najkasneje do konca leta 2002. V začetku novega tisočletja, ko bo krmilo EU prevzela Portugalska, se bo namreč začela medvladna konferenca, ki naj bi do konca leta odgovorila na zahtevna, predvsem pa politično zelo tenkočutna vprašanja o reformi ključnih evropskih institucij. O treh točkah reforme so države članice nekako že usklajene, se pravi o številu komisarjev, o prerazporeditvi glasov v Svetu Evropske unije oz. v svetu ministrov in o razširitvi glasovanja s kvalificirano večino, tako da bi s soglasjem odločali le o t.i. ustavnih oziroma o spremembah ustanovitvenih pogodb. Medvladna konferenca pa bi morala iti dlje. Določiti bi morala na primer tudi prilagajanje nacionalnih kvot v evropskem parlamentu skladno z vstopanjem novih držav. V amsterdamski pomag. Irena Brinar godbi je namreč določeno, da ima lahko parlament največ 700 članov in zdaj je že zasedenih 626 mest. Obravnavati bi ljajo, da je ta reforma nujna zaradi učinkovitosti EU. morala tudi vprašanje zastopanja v ekonomskem Sedanja širitev oziroma priprave nanjo pa so vse in socialnem odboru ter odboru regij, in ne nazad- skupaj pripeljale na rob. To je namreč daleč najnje tudi število sodnikov v sodišču Evropske unije. večja širitev po številu držav, ki bi bila izvedena v Mag. Irena Brinar predava evropske integracije na enem krogu. Do sedaj je Unija sprejemala dve, v Fakulteti za družbene vede in z njo smo se pogo- zadnjem primeru tri države hkrati in to se je nekavarjali o izidu reforme evropskih institucij, ki bi bil ko še dalo spraviti v sedanji sistem glasovanja, da za Slovenijo kot majhno državo najugodnejši. se niso porušila razmerja med državami člani“Preden se sploh osredotočimo na to, kaj bi bilo za cami. Prihodnja širitev pa poleg velikega števila Slovenijo najbolj primerno, se moramo najprej držav prinaša tudi velike razlike v razvitosti med ozreti malce v zgodovino vseh reform, ki so bile članicami Unije. Zato je institucionalna reforma povezane z institucijami EU. Zamisel o reformi postala pogoj za prihodnjo širitev EU. namreč ni nastala zaradi načrtovane širitve EU, Tri glavne institucije, ki sem jih prej omenila, so med temveč je stara že toliko kot celotna evropska seboj institucionalno zelo tesno povezane v sisteintegracija. Že od samega začetka nobena država mu odločanja. Gre za tako imenovano delitev članica ni bila zadovoljna z razporeditvijo glasov v oblasti. Če določena skupina držav pridobi predtreh glavnih institucijah, to je v evropskem parla- nost v eni instituciji, bo druga skupina zahtevala mentu, svetu ministrov in Evropski komisiji. Zlasti koncesije v drugi instituciji. To je seveda nekakšno se je to pokazalo kot pereč problem pri vseh pogajanje, nekakšno barantanje z vsemi temi glaprihodnjih širitvah. Države članice pa vse do zdaj sovi, ki daje vsej tej reformi čar nedokončanosti oziniso zbrale dovolj poguma, da bi izpeljale korenito roma lahko se le sprašujemo, kaj bo iz vsega tega institucionalno reformo. Čeprav nenehno ponav- nastalo. V svetu ministrov, ki je še vedno osrednji