Seveda pa velja takoj dodati, da pomladniki nimajo nobene moralne pravice pritoževati se čez to ponudbo. Nikakor namreč ne gre pozabiti, da jim takrat, ko so po padcu dr. Drnovškove vlade prevzeli oblast, še na misel ni prišlo, da bi večino v obeh nadzornih odborih prepustili opoziciji. Še več: ves čas njihove vladavine je bila predsednica odbora za nadzor nad delovanjem varnostno-obveščevalnih služb Polonca Dobrajc, ki ni le podprla izvolitve vlade dr. Bajuka, ampak je kasneje kandidirala tudi na listi SDS, kar pomeni, da je bila po sedanjih standardih SDS in NSi nesporen del takratne vladajoče koalicije. Nekateri pomladni prvaki tako dvolično držo sicer utemeljujejo s tem, da ima sedanja koalicija za sabo bistveno večjo večino, kot jo je imela lani marca njihova vlada, in da sta v sedanjem državnem zboru le SDS in NSi edina prav opozicija in pri tem seveda pozabljajo, da so edini pravi opoziciji tako šibko moč namenili volilci in volilke, kar drugače povedano pomeni, da bi državni zbor ravnal celo v nasprotju z volilno voljo, če bi SDS in NSi dal večino v teh dveh odborih. K čemur velja dodati le še to, da zveni skorajda komično argument, da pomladna koalicija v svoji trimesečni vladavini za menjave v teh dveh odborih ni imela časa, saj so se v svojem kratkem mandatu zares intenzivno ukvarjali edino s kadrovskimi zadevami kar seveda pomeni, da časa za menjave v teh dveh odborih niso imeli zato, ker ga niso hoteli imeti.