Da so mediji v veliki meri odločili predsedniško tekmo, sem pravzaprav čedalje bolj prepričan, čeprav je po drugi strani res, da mora biti zelo slab kandidat tisti, ki v drugem krogu dobi samo kakšne tri odstotke več kot v prvem. In prav to se je zgodilo Lojzetu Peterletu, ki je bil v soočenjih sicer čisto spodoben in vsaj v finišu tudi dovolj jasen in prepoznaven. Zamerim mu morda le to, da je prej veliko ponavljal, da ga vprašanja, povezana s preteklostjo, motijo, potem pa je obrnil ploščo in prešel v ofenzivo glede vprašanja, kdo je bil kje pri osamosvajanju Slovenije. In to je bilo dovolj, da sta mu dva moja soseda, ki sta ga volila v prvem krogu, v drugem preprosto odrekla podporo. Res škoda. Sicer pa Peterle med ljudmi, ki vzamejo za sveto vse, kar je napisano v časopisih, tako ali tako ni imel možnosti; dokler se je samo kazal na vseh pasjih procesijah, mu je ljudstvo lahko pelo hvalo, ko pa je bilo treba začeti izrekati konkretna stališča, mu je podpora začela padati. Tako vsaj za POP TV lahko rečem, da je predvsem v zadnjem času lahko privlekla na dan dovolj Peterletu neljubuh okostnjakov iz omar.