pozneje pa so se spet pojavila tehtna vprašanja v zvezi z neskončnostjo. Isaac Newton in Gottfried Wilhelm Leibniz sta v poznem 17. stoletju začela razvijati t. i. infinitezimalni račun, ki sloni na neskončni delitvi računane količine na poljubno majhne dele. Na začetku so matematiki s temi majhnimi vrednostmi ravnali skrajno površno; včasih so jih preprosto enačili z nič. Če so takšno majhno vrednost potem prišteli nekemu številu, se to število ni spremenilo. Spet drugič pa so raje upoštevali, da so te majhne vrednosti različne od nič, saj so sicer imeli težave pri deljenju z njimi. Šele v 19. stoletju sta francoski matematik

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
pozneje pozno splošni prislov; primernik
pa pa priredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
spet spet splošni prislov; nedoločena stopnja
pojavila pojaviti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, ženski spol
tehtna tehten splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, množina, imenovalnik
vprašanja vprašanje samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, imenovalnik
v v predlog; mestnik
zvezi zveza samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
z z predlog; orodnik
neskončnostjo neskončnost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, orodnik
Isaac Isaac samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
Newton Newton samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
in in priredni veznik
Gottfried Gottfried samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
Wilhelm Wilhelm samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
Leibniz Leibniz samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
sta biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, dvojina, nezanikani
v v predlog; mestnik
poznem pozen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, mestnik
17. 17. vrstilni števnik; arabski zapis
stoletju stoletje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, mestnik
začela začeti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, ženski spol
razvijati razvijati glavni glagol; nedovršni, nedoločnik
t. t. okrajšava
i. i. okrajšava
infinitezimalni infinitezimalen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, tožilnik, določnost=da
račun račun samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
ki ki podredni veznik
sloni sloneti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
na na predlog; mestnik
neskončni neskončen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, mestnik
delitvi delitev samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
računane računan deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, rodilnik
količine količina samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
na na predlog; tožilnik
poljubno poljubno splošni prislov; nedoločena stopnja
majhne majhen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, tožilnik
dele del samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
Na na predlog; mestnik
začetku začetek samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
matematiki matematika samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
s z predlog; orodnik
temi ta kazalni zaimek; moški spol, množina, orodnik
majhnimi majhen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, orodnik
vrednostmi vrednost samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, orodnik
ravnali ravnati glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
skrajno skrajno splošni prislov; nedoločena stopnja
površno površno splošni prislov; nedoločena stopnja
včasih včasih splošni prislov; nedoločena stopnja
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
jih on osebni zaimek; 3. oseba, ženski spol, množina, tožilnik, klitična naslonskost
preprosto preprosto splošni prislov; nedoločena stopnja
enačili enačiti glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
z z predlog; orodnik
nič nič splošni prislov; nedoločena stopnja
Če če podredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
takšno takšen kazalni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
majhno majhen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, tožilnik
vrednost vrednost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
potem potem splošni prislov; nedoločena stopnja
prišteli prišteti glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
nekemu nek nedoločni zaimek; moški spol, ednina, dajalnik
številu število samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, dajalnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
to ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
število število samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
ni biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, zanikani
spremenilo spremeniti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, srednji spol
Spet spet splošni prislov; nedoločena stopnja
drugič drugič splošni prislov; nedoločena stopnja
pa pa priredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
raje raje splošni prislov; primernik
upoštevali upoštevati glavni glagol; dvovidski, deležnik, množina, moški spol
da da podredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
te ta kazalni zaimek; ženski spol, množina, imenovalnik
majhne majhen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, imenovalnik
vrednosti vrednost samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, imenovalnik
različne različen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, imenovalnik
od od predlog; rodilnik
nič nič splošni prislov; nedoločena stopnja
saj saj priredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
sicer sicer členek
imeli imeti glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
težave težava samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, tožilnik
pri pri predlog; mestnik
deljenju deljenje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, mestnik
z z predlog; orodnik
njimi on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, orodnik
Šele šele členek
v v predlog; mestnik
19. 19. vrstilni števnik; arabski zapis
stoletju stoletje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, mestnik
sta biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, dvojina, nezanikani
francoski francoski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=da
matematik matematik samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
zapri
vir: drugo
leto nastanka: 1995
vrsta besedila: Revije
naslov: Življenje in tehnika
avtor: Nataša Vrbančič Kopač