parapsihologija, preučevanje človekovih izkušenj in vedenja, ki dajejo slutiti, da bi ljudje utegnili pridobivati znanje oziroma nadzorovati svoje okolje tudi na načine, ki jih ni moč razložiti z znanimi mehanizmi. Tak primer je izkušnja pretresa, za katero se izkaže, da je sovpadala s časom smrti sorodnika, kilometre daleč stran. Raziskave po 2._svetovni vojni kažejo, da večina ljudi verjame, da so imeli podobne paranormalne izkušnje. Eksperimente, ki so utemeljili to vedo, je opisal Joseph B. Rhine v Izvenčutnem zaznavanju (Extrasensory Perception, 1934). Udeleženci so skušali poimenovati podobo, natisnjeno na karti, kadar je niso gledali ne sami ne kdor koli drug (jasnovidnost), ko jo je gledal kdo drug (telepatija) ali pa so skušali uganiti, katera karta bo izvlečena, še preden so bile te premešane (prekognicija). Raziskovalci so poročali o mnogih uspešnih prikazih teh sposobnosti, ki pa se ne zdijo zanesljive. Zagovorniki telepatije trdijo, da ta ni zanesljiva, ker telepatske signale zlahka zadušijo druge čutne zaznave. To stališče so podkrepili poskusi, pri katerih je bila ljudem odvzeta možnost neposredne čutne zaznave oziroma so se sprostili s *?hipnozo ali meditacijo, to pa dozdevno povečuje dovzetnost za telepatijo. Rhine je tudi poročal, da nekateri ljudje lahko z voljo vplivajo na to, na katero stran bo padla kocka (psihokineza). Novejše študije kažejo človekov (omejen) vpliv na dogodke, ki jih naključno izbira računalnik. Ti rezultati ne prepričajo skeptikov, ki trdijo, da parapsihologi zamolčujejo odkritja, ki jim niso v prid. Resnejši problem je odsotnost jasne teoretične podlage, kot tudi prepad med domnevnimi nefizikalnimi mehanizmi in tistimi, ki jih sicer priznavajo znanstveniki.