Preden se je Falopijeva povoščena vrečka prijela in se udomačila na orgijah in v spalnicah, je moralo preteči še dosti časa. Pogosteje so jo začeli uporabljati šele sredi 17. stoletja, prvi zapisi izvirajo iz leta 1655, in to v Franciji in Angliji, kjer je doktor Condon, dvorni zdravnik Karla II., za svojega vladarja in njegove priležnice izpopolnil Falopijev izum. Namesto povoščenega platna je uporabil z najfinejšo svilo podloženo ovčje črevo in ga odišavil s parfumom. Tako kot Falopijev je bil tudi Condonov pripomoček v prvi vrsti namenjen zaščiti pred sifilisom in ne preprečevanju zanositve. Ko se je razvedelo za njegov kontracepcijski učinek, je Condonov izum postal popularen tudi med nižjimi sloji. Zaradi vse večjega povpraševanja so "angleško oglavnico" začeli izdelovati tudi iz ribjih mehurjev, pozneje pa samo iz močnejše svile, zato ni bila le za enkratno uporabo. V pariških trgovinah so bila na prodaj tudi posebna kovinska ogrodja, na katerih se je oprano oglavnico napenjalo in sušilo. Vseeno pa so si ta luksuz lahko privoščili samo premožnejši, ostali so vsevprek seksali po starem in se glede načrtovanja družine zanašali zgolj na neprimerno cenejši coitus interruptus, kar pomeni spolno občevanje z umikom moškega spolnega uda iz nožnice tik pred izlivom semena. Coitus interruptus, ki ga Cerkev obsoja kot Onanov greh, je v bistvu najstarejša oblika preprečevanja spočetja, ki je hkrati tudi ena najmanj zanesljivih. V moških predorgazmičnih izločkih se lahko zmeraj pojavi zadostna koncentracija uporabnih spermijev. Moški se med takim koitusom ne more popolnoma sprostiti, neprestano mora razmišljati o ejakulaciji, kar včasih povzroča celo psihološke motnje. No, ker smo že pri tem, povejmo, da je edina kontracepcija, ki jo priznava RKC, tako imenovana Vatikanska ruleta, ki jo katoliški pari s pomočjo termometra in koledarčka prakticirajo v neplodnih dneh med dvema menstruacijama.