Kljub domnevni nevednosti o načinih preprečevanja zanositve in kljub strogim prepovedim abortusa so se skoraj vsi sodobniki strinjali, da vednost o tem in praksa obstajata, ker sicer takega manjšanja rodnosti ni bilo mogoče pojasniti. Abortus je bil vedno vroča tema vseh moralističnih, narodobrižniških in protiženskih razprav. Značilno je, da so ves čas od sredine 19. stoletja pa do druge svetovne vojne o zlu, ki ga prinaša abortus, o praktičnih zdravniških problemih, o pravnih vidikih odprave plodu, o moralni vprašljivosti žensk, ki uporabljajo ali izvajajo take metode načrtovanja števila otrok in tako naprej, govorili in pisali skoraj izključno moški. Edina pomembnejša izjema je bil javni ženski shod v Ljubljani maja leta 1934. Ženske so se na zborovanju zavzemale za spremembo kazenskega paragrafa 171, ki je prepovedoval umetno prekinitev nosečnosti ne glede na socialne razloge in pri tem poudarjale, "da odprava plodu ni njihov smoter, nego da se borijo za take življenjske pogoje, v katerih bo vsaka mati lahko otroka redila in prehranjevala, in da zahtevajo zato boljšo zaščito mater in otrok." Dr. Jože Potrč, "Socialne indikacije splava", Zdravniški vestnik, priloga Eugenika, Ljubljana, 1935, odslej: Dr. Jože Potrč, "Socialne indikacije splava". Raziskovalci so iskali vse mogoče vzroke za manjšo rodnost od "a) navade, da se pozno vstopa v zakon, b) celibata, c) bolezeni, d) zgodnje smrti ...," Dr. Bojan Pirc, "Padanje rojstev", str. 38. preko "naravnih zakonov, ki uravnavajo stopnjo plodnosti; delujejo v tem smislu, da se rodi več otrok v rasi, ki ima svojo zemljo dovolj prostorno, da more preskrbeti večje število prebivalcev" Ibidem., in nepojasnjenega "biološkega" dejstva, "da so žene sedaj po naravi manj rodovitne kot poprej" Dr. Bojan Pirc, "Razmnoževanje evropskih narodov in njihova bodočnost", Zdravje, Ljubljana, 1934, str. 49., "toda zakaj, se ne ve. Vemo pač iz rastlinstva, da je težje oploditi visoko kulturno rastlino kot pa primitivno in isto je znano iz živalstva." Dr. B. P., "Usodno vprašanje", Slovenec, št. 25, Ljubljana, 1930, odslej: Dr. B. P., "Usodno vprašanje"., pa vse do "umetnega preprečevanja spočetja in splava... Ker obstoj naravnih zakonov ni dokazan, se z večjo pravico odločimo za sklep, da je padec rojstev povzročen umetno" Dr. Bojan Pirc, "Padanje rojstev"..