V ustni votlini je več mikroorganizmov, kot je prebivalcev Zemlje. Delijo jih na bakterije, glive in viruse, najti pa jih je na najrazličnejših mestih v naših ustih − med zobmi, pod jezikom, na obzobnih tkivih … Temeljna funkcija ustne higiene je preprečevanje kariesa, tanke in lepljive plasti bakterij, ki se nenehno nabirajo na zobeh. Bakterije reagirajo s sladkorjem, ki pride v usta s hrano, in tako ustvarjajo kisline, ki napadajo in slabijo zobno sklenino. Tako v sklenini nastajajo drobne razpoke. V primeru slabe ustne higiene bakterije lahko povzročijo vnetje dlesni (gingivitis). Dlesni so otekle in rahlo pordele, med ščetkanjem ali uživanjem trše hrane pa lahko nastopi tudi krvavitev. Če vnetja ne zdravimo, se lahko razvije v kronični gingivitis. Dlesen postane temnejše rdeče barve, gladka in napeta. Če vnetje traja dalj časa, se z dlesni razširi na obzobno kost. V takšnih primerih govorimo o parodontozi. Če vnetja ne zaustavimo, se kost raztaplja, izgineva, dlesen se umika, zob postaja na videz daljši. Ker takšen zob ni več ustrezno oprt s kostjo, postane majav in utegne celo izpasti. Ko se ta bolezen že razvije, je zdravljenje pri zobozdravniku neizbežno.