»Človek, odpri že vendar,« mu je odgovoril nekdo s pruskim naglasom. Kmet je takoj prepoznal glas, saj je moža, visokega uradnika v zunanjem ministrstvu, srečal pred nekaj dnevi pri poverjeniku za kmečka vprašanja v Salzburgu. »Tukaj smo, ali je že vse pripravljeno?« je vprašal legacijski svetnik Gottfriedsen. Kmet je drgetal od strahu. Čez nekaj dni bodo tu Američani, on pa se mora ukvarjati z neko tajno državno nalogo, celotna stvar smrdi, je razmišljal. »Hitro razložite, vsak trenutek se bo zdanilo,« je ukazal legacijski svetnik in kmet je videl, da na dvorišču kmetije stoji vojaški tovornjak, s katerega skačejo vojaki in polagajo na tla 41 plombiranih vreč iz jute. Vreče niso bile posebno velike, so pa bile zelo težke. Nekatere so tehtale tudi več kakor 50 kilogramov. Vse vreče so vojaki nato prenesli v leseno drvarnico. Noč je bila temna, vendar kristalno čista, na obzorju pa so se že videli odsevi topovskega ognja. Naslednjo noč je tovornjak pripeljal še 40 vreč in dva velika prazna kovinska zaboja. Vanju so