Ustava zagotavlja versko svobodo in enakopravnost med religijami, vsi smo jo dolžni brezpogojno spoštovati (da niti ne govorim o vrsti mednarodnih dokumentov, ki jih je Slovenija sprejela in so del našega pravnega sistema). Enako pa je treba tudi upoštevati referendumsko voljo ljudi in prepovedati gradnjo džamije. In kaj v takem položaju storiti? Katero voljo upoštevati? Referendumsko in postati nepravna država? Ustavo in biti nasprotnik želja ljudstva? Moje trdno prepričanje je, da so ustavne svoboščine neodtujljiva pravica vsakega posameznika, ki jih ne moremo prepuščati vsakokratni volji večinskega odločanja. Še posebno ne, kadar je ozračje v družbi naelektreno s sovraštvom in nestrpnostjo, ki ga je povzročila manipulatorska politika. Ta z nestrpnim govorom in spodbujanjem sovraštva pripravlja pogoje, da lahko množica z večinsko voljo odloča o usodi posameznika. Morda smo pozabili, kako si je Pilat umil roke: Jezusovo usodo je prepustil nahujskani množici!