kemična in biološka vojna, uporaba sintetičnih strupenih snovi ali organizmov, kot so bolezenski agensi, za ubijanje ali oslabitev sovražnika. Sredstva zajemajo klor in iperit (ki sta se prvič uporabljala med prvo svetovno vojno), različne živčne pline, sredstva za uničevanje listja ter različne viruse in bakterije (na primer antraks). Uporaba kemičnih in bioloških orožij je prepovedana z *?Ženevsko konvencijo, njihova proizvodnja, posedovanje ali prenašanje pa ne. Za razliko od sredstev, ki so se uporabljala med prvo svetovno vojno, so sodobna kemična in biološka sredstva visoko razvita in jih je mogoče uporabljati v topovskih izstrelkih ali raketah dolgega dosega. Najbolj razvpita uporaba kemičnega orožja v zadnjih letih se je zgodila v Iraku, ko ga je režim leta 1988 uporabil proti kurdski manjšini; podobna orožja je Irak namestil (ne pa tudi uporabil) med zalivsko vojno leta 1991. Biološka orožja so prepovedana s Konvencijo o biološkem orožju iz leta 1972, še naprej pa je dovoljena raziskovalna proizvodnja v obrambne namene. Sporazum o omejevanju kemičnega in biološkega orožja je ena od prednostnih nalog *Konference o razoroževanju, toda mnoge države, posebno države v razvoju, se takemu orožju nerade odrekajo, saj učinkuje kot zastraševalno sredstvo. Preverjanje popolne prepovedi je težavno: prijavljene zaloge kemičnega in biološkega orožja je mogoče uničiti, odkrivanje neprijavljene proizvodnje in kopičenja pa je skoraj nemogoče.