Tomaž Toni iz okoljevarstvenega društva Barjanski zmaj je opozoril, da je v osnutku uredbe vrsta splošnih omejitev brez jasnih in konkretnih rešitev, kako jih bodo pristojni uresničevali. Pri tem so okoljevarstveniki še zlasti skeptični do ministrstva za okolje in prostor, ki dopušča, da se uničevanje barjanskih travnikov znotraj območja Natura 2000 z gradbenimi odpadki in črnimi odlagališči tudi nevarnih odpadkov še kar nadaljuje, pa čeprav bi morala država po zakonu ukrepati proti onesnaževalcem naravnega okolja. Pri tem se ne meni dovolj tudi za pobude in pripravljenost nevladnih okoljevarstvenih organizacij, da bi bolj tvorno sodelovale pri zaščiti narave in okolja. Za zagon krajinskega parka je iz državnega proračuna za leto 2008 in 2009 zagotovljenega več kot pol milijona evrov, če bo ta denar smotrno porabljen, pa je odvisno zlasti od tega, če bo zavod, ki bo upravljal park, dobil na čelo dobre strokovnjake, ki bi postali motor njegovega razvoja, je menil predsednik Zveze ekoloških gibanj Slovenije Karel Lipič. Varovalni režimi v bodočem krajinskem parku pa se bodo obnesli le v primeru, če bodo tako državne kot lokalne inšpekcije dosledno izvajale nadzor in sankcionirale kršitelje predpisov, pri čemer jim lahko veliko pomagajo tudi nevladne organizacije s svojimi ekološkimi patruljami. Lipič je opozoril še na močen lobi, ki stoji za športnimi letališči na Barju, ki tja ne sodijo. Igor Miličič iz ribiške družine Barje se je zavzel za doslednejše sankcioniranje kmetijskih in industrijskih onesnaževalcev barjanskih potokov ter terjal bolj nedvoumno opredelitev glede prepovedi ribolova v barjanskih vodah.