»Ujet je bil, hudo je ranjen in morda ne bo preživel noči. Gverilci si prizadevajo, da bi ga dobili nazaj, vendar ga je vojska prepeljala s helikopterjem v Vallegrande,« je dejal znanec. Tuji časnikarji so se zakadili v Vallegrande, kar vojaškim oblastem ni bilo niti najmanj pogodu. Helikopterji so frčali sem ter tja, odvažali in privažali trupla. Agent Cie je nedoločno zakričal: »V redu, dajte že tega hudiča ven!« V tovornjaku je na nosilih ležalo Chejevo truplo. »Niti za trenutek nisem podvomil, da je on. Ernesto Guevara ni bil človek, ki bi ga zlahka pozabil. Ko so njegovo telo izvlekli in ga na deski prenesli v kočo, ki je v manj nevarnih dneh služila za pralnico, sem bil prepričan, da je Guevara mrtev. Zdravniki so preiskovali rane na njegovem tilniku. Sprva sem mislil, da iščejo kroglo. Eden izmed zdravnikov je začel spirati okrvavljene roke. Truplo se je zdelo presenetljivo živo. Njegove oči so bile odprte in široke… Tedaj sploh nisem pomislil, da bi ga utegnili ubiti potem, ko so ga ujeli. Vsi smo domnevali, da je izkrvavel v ponedeljek v zgodnjih jutranjih urah zaradi dobljenih ran in ker ni bilo zdravniške pomoči.«