Ob eni od njih, ob tisti, ki pelje od Luč proti Solčavi, si je Savinja na svoji nemirni poti proti morju utrla strugo skozi številne soteske, tesni in bregove. Na najožjem delu, pri Igli, je v prečni smeri prežagala gorski hrbet iz kompaktnega apnenca in ločila Raduho od sklenjene visokogorske verige Kamniških in Savinjskih Alp. Z mnogimi prelomi razklan svet, poln prepadnih sten in ostro zarezanih škrbin, se spušča proti Savinji. Tudi Igla, kvišku štrleča kamnita ost, je le ostanek v »preglodani« pregradi njene struge. Ta skalni obelisk leži na orografsko levem bregu Savinje, kakšne tri kilometre iz Luč proti Logarski dolini. Od prvotne kamenine ga v spodnjem delu loči dva metra široka, ovalna razpoka. Na zgornjem koncu je še združena, zato je, če jo gledamo od daleč, podobna ušesu šivankine igle. Vredno si jo je ogledati!