Peca spada skupaj z Obirjem med najsevernejše karavanške masive. V nasprotju z drugimi gorami Karavank, katerih južna pobočja so lepo prehodna, največkrat porasla s travo, severna pa skoraj same prepadne stene, se Peca tudi na južni strani, nad dolino Toplo, ponaša ponekod s tristometrskimi stenami, vzhodna in zahodna pobočja pa so zložna. Pogled s katerega koli izmed treh izrazitih vrhov, Kordeževe glave (2126 m) , ki je tudi najvišja točka v masivu, Končnikovega vrha (2110 m) ali Bistriške špice (2114 m), daje občutek, da je Peca pravzaprav ogromna valovita planota, iz katere izstopajo zgoraj omenjeni vrhovi. V dolžino meri okoli 6 kilometrov in tako kot sosednja Raduha in Uršlja gora zbuja vtis ogromnega osamelca. Ker je po višini ne prekaša nobena bližnja gora, se z njenega vrha odpira širen pogled na vse konce obzorja. Pred očmi se v vsej lepoti naslikajo Kamniške in Savinjske Alpe, Olševa, Uršlja gora, Raduha, Pohorje ter Koralpe. Ob idealnih vremenskih razmerah se na severu in severozahodu lesketata beli verigi Visokih in Nizkih Tur, na zahodu se lepo vidi Triglav, proti jugu pa je mogoče razpoznati celo primorske gore. Prav zaradi tega, pa tudi zaradi enostavnosti pristopa na njen vrh, je Peca priljubljen cilj pohodnikov iz vse Slovenije.