Ko sem se od dna stopnic oziral proti vrhu, moram priznati, da so te »po novem« postavljene, kot bi se danes izrazili »v nulo natančno«. Medtem ko so bile te še pred pol leta precej vegaste in dotrajane, od prve do 40 vrste se je nabralo kar 80 centimetrov zamika glede na tloris, so tokrat na vsakih deset metrov postavljali kontrolno točko, na podlagi katere so postavljali stopnice naprej. Že v projektni dokumentaciji je vsaka stopnica (visoke so 17 in globoke 39,5 centimetra) imela oznako za število vrste in črko za mesto, kjer v vrsti leži. »Zdaj stojiva v 18 vrsti na stopnici D, katero smo po prenovi še prvotno vrnili na isto mesto kot je bila, 18 E pa je recimo nova …,« me na prave stopnice postavi Drešar. Z opravljenim delom je zelo zadovoljna tudi odgovorna konservatorka mag. Nika Leben, ki bo v sodelovanju z arhitektom, krajinarko in drugimi strokovnjaki, do konca leta zaključila konservatorski program za celoten otok, ki naj bi v prihodnje le postal to, kar mu sami pripisujemo, eden od simbolov Slovenstva. Kakorkoli že, z uspešno prenovo stopnic, projekt vreden 64 milijonov tolarjev je v celoti financiralo Ministrstvo za kulturo, so strokovnjaki s področja kulturne dediščine še enkrat znova dokazali, da se vsi, ki dvomijo v ohranjanje in prenovo starega, še kako motijo. In, ko sem s čolnom odhajal proti obali, mi je eden od Blejcev, ki si je na otok prišel ogledovat opravljeno delo, dejal, da bodo te stopnice trajale naslednjih 350 let.