Človeštvo je postalo energetsko izjemno potrošna vrsta, ki še vedno izrablja ozračju nevarna fosilna goriva. Lovelock trdi, da »smo podobni narkomanu, ki lahko umre, če bo nadaljeval, prav tako pa tudi, če bi nenadoma prenehal uživati mamila«. In nadaljuje: »Zdaj, ko na planetu prebiva več kot šest milijard lačnih in grabežljivih posameznikov, ki si vsi želimo prvovrstnega uživaškega življenja, je naš urbani način življenja neposredno posegel v delovanje žive Zemlje. Od nje si jemljemo toliko, da ni več sposobna vzdrževati nam znanega udobnega sveta, kakršnega smo bili samoumevno vajeni. Zdaj se ta svet spreminja po njenih lastnih notranjih pravilih in v njem nismo več dobrodošli.«