Ko ženska doseže štirideseta, začne zaloga jajčec v jajčnikih pohajati. Zato se med klimakterijem zmanjša število foliklov, ki dozorijo vsak mesec. In manj ko nastane foliklov, manj nastane v jajčnikih estrogena. To privede do prenehanja ovulacij in prepreči nastajanje rumenega telesca (slednje nastane v jajčniku iz pretrganega folikla po ovulaciji), ki tvori hormon progesteron. Zaradi upadanja ravni estrogena in progesterona se poveča raven FSH in LH, hormonov, ki ju izloča hipofiza in spodbujata jajčnike (glejte str. 21). Neposredni učinek teh hormonskih sprememb je hitro zmanjšanje ženske plodnosti, menstruacijski ciklus in mesečno perilo pa postaneta neredna. Ker ta hormona, zlasti estrogen, vplivata tudi na številna druga telesna dogajanja, mnoge ženske začnejo doživljati simptome notranjih sprememb, npr. navale vročine. Končno se ravni estrogena in progesterona tako zmanjšata, da se menstruacijsko dogajanje konča in menstruacij ni več: to je menopavza. Povprečna starost ob menopavzi je 51 let, običajno pa se pojavi med 45. in 55. letom. Ugotovitev, ali se je pojavila menopavza, je preprosta: označujejo jo prenehanje menstruacij, ki traja vsaj 12 mesecev, in ustrezna starost, lahko tudi navali vročine in drugi simptomi menopavze. Če obstajajo dvomi, ali je že napočila, je mogoče s preiskavo krvi ugotoviti, ali sta ravni FSH in LH zvečani.