Schwab je sklepal, da bi se živčna vlakna morda lažje obnavljala, če bi mu uspelo na tak ali drugačen način omejiti učinkovanje te vrste proteinov. Njegova predpostavka je bila vsaj pri živalih pravilna. Podganam s prerezano motorično živčno progo skupino živcev, ki signale za nadzorovanje gibanja prenaša iz možganov v posamezne odseke hrbtenjače --, so vbrizgali protitelesca IN-1, ki zavrejo delovanje NI-250. Po 12 tednih je po Scwabovih besedah »del prerezanih živcev zrasel za več centimetrov« . Morda je še bolj pomembno to, da so živali spet pridobile sposobnosti, ki so jih izgubile ob poškodbi. »Način hoje teh živali se je občutno popravil,« pravi Schwab, ki se je medtem lotil preizkušanja učinkov teh protitelesc na opicah. »Če se ne bomo spotaknili ob kako nepredvideno težavo, bomo morda že prav kmalu prišli do stopnje, ki jo zahtevajo klinični preizkusi na ljudeh,« pravi Schwab. Poleti leta 1999 je na konferenci v Jeruzalemu poročal, da mu je uspelo klonirati gen, ki je odgovoren za NI-250 (medtem so ga preimenovali v NOGO-A.) Schwab kljub temu poudarja, da prehod s podgan na opice ter naprej na ljudi še zdaleč ne bo preprost.