Povsem različne zgodbe pripovedujejo motorji. Golf in bravo sta v tem pogledu najsodobnejša. Štirivaljnika, podprta s turbinskim polnilnikom, med izbranimi avtomobili nimata konkurence. Odličen je predvsem golfov 1,4-litrski TSI. Ima namreč vse lastnosti sodobnega bencinskega motorja. Ključ do uspeha so novi visokotlačni vbrizgalni ventili s šestimi izvrtinami za neposredno vbrizgavanje goriva. Smeri vbrizgavanja so optimalno prilagojene motorju, zato se gorivo učinkoviteje razporedi po zgorevalnem prostoru. Svoje seveda doda še turbinski polnilnik s tekočinsko hlajenim hladilnikom polnilnega zraka, ki deluje povsem neodvisno od hlajenja motorja. Prostornina sistema za tlačno polnjenje je tako lahko za polovico manjša, zato se bistveno hitreje doseže večji polnilni tlak. To vpliva predvsem na odzivnost motorja in izniči tako imenovano turboluknjo. Motorju se odlično poda natančen šeststopenjski ročni menjalnik. Ugaja tudi Fiatov motor z enako prostornino in oznako T-jet. Volkswagnovega TSI celo prekaša pri največjem navoru, vendar ga doseže 250 vrtljajev v minuti pozneje. Poleg nekoliko slabšega pospeška je v primerjavi z golfom za 0,4 litra na 100 kilometrov večja tudi poraba goriva. A bolj kot to skupni vtis pokvari šeststopenjski ročni menjalnik, kakršnega si motor gotovo ne zasluži. Menjalnik je premalo natančen, poleg tega so moteči dolgi hodi prestavne ročice. Res je, da so pri Peugeotu svoj 1,6-litrski bencinski motor sestavili s pomočjo Beemvejevih strokovnjakov, a v boju z omenjenima agregatoma mu to ne pomaga veliko. Razlika v motornem navoru je prevelika, kar se občuti tudi med vožnjo. Poleg tega je peugeot 308 občutno težji kot Volkswagnov golf, kar je le še voda na mlin slednjemu. A motor sam po sebi sploh ni slab. Problem se znova skriva v petstopenjskem ročnem menjalniku. Ta pokvari vse. Ima namreč vse lastnosti, ki jih sodoben menjalnik ne bi smel imeti. Je izredno nenatančen, a še bolj moteča so povsem neustrezna prestavna razmerja. Motor moramo v nižji prestavi za spodobne zmogljivosti priganjati do rdečega polja (temu primerno je takrat glasen in požrešen), a ko prestavimo više, mu poide sapa. In to prestavljanje iz nižje v višjo prestavo in potem nazaj se lahko ponavlja v nedogled. Nesorazmerno moči na papirju prijetno preseneti 1,6-litrski motor v mazdi3. Morda gre to pripisati manjši masi, morda dobremu menjalniku. Le pri priganjanju se odzove z večjo porabo kot konkurenca. Pri hyundaiu i30 izbira 1,4-litrskega motorja tokrat morda ni bila najbolj primerna. Zagotovo bi bil bolj konkurenčen 1,6-litrski agregat. A tudi 1,4-litrski je za svojo prostornino povsem zmogljiv. Vendar čudežev od njega ne pričakujte. Petstopenjskemu ročnemu menjalniku nikakor ne bi škodilo več natančnosti.