Težava je namreč v tem, da je preprosto preveč spremenljivk, ki jih je pri napovedi treba upoštevati. Težave se pojavijo, ko želimo zgraditi model, s pomočjo katerega bi lahko napovedali vreme za naslednje desetletje ali celo stoletje. Leta 1961 je Edward Lorenz delal na računalniškem modelu. Odločil se je, da obrne nekaj decimalnih mest pri nekaterih parametrih. Minimalne spremembe so povzročile popolnoma drugačne vremenske vzorce (napoved vremena). Gre za fenomen, ki ga danes poznamo kot učinek metulja in ki je botroval nastanku teorije kosa. »Če metulj zamahne s krili v Braziliji, v Teksasu nastane tornado.« Je težava v premalo natančnih spremenljivkah? Ne zgolj v tem. Če bi želeli napovedovati vreme za daljša časovna obdobja, bi moral računalniški model zajeti ves planet, ne zgolj ozkih področij, za katera želimo vreme napovedati. V ozkih področjih namreč ne moremo predvideti vseh parametrov, saj nanje vpliva veliko globalnih dejavnikov, poleg tega pa bi morali razumeti tudi mejne razmere, kot je na primer medsebojni vpliv med oceani in ozračjem in še kaj.