To je mogoče zato, ker se volilni izidi ugotavljajo na ravni volilne enote, in ne okraja. Kot rečeno, pa je v volilni enoti 11 volilnih okrajev. Četudi nekdo v svojem okraju zbere veliko večino glasov, se lahko zgodi, da ne bo izvoljen za poslanca, če lista, na kateri kandidira, na ravni volilne enote pridobi skupno premalo glasov za poslanski sedež, ali če seveda ta lista sploh ne preseže že omenjenega 4-odstotnega volilnega praga. To med drugim tudi pomeni, da samostojni neodvisni kandidat nima nobene možnosti, da je izvoljen za poslanca. Sistem kandidate nujno sili, da se povežejo s političnimi strankami ali kakšnimi drugimi skupinami, ki vložijo svoje liste kandidatov v čim več volilnih okrajih, po možnosti kar v vseh.