Tako je Pregl predstavil štiri predloge, s katerimi bi izboljšali trenutno »porazno« finančno stanje na področju knjige in predvsem položaj avtorjev, katerih nizki honorarji so bili sploh povod za razpravo. »Pravzaprav so avtorji in založniki v istem čolnu: honorarji avtorjem so nizki, za založnike pa zaradi majhnosti trga še vedno previsok strošek,« je ugotavljal in kot mogoče rešitve ponudil umetniško davčno izjemo, pa učinkovitejšo delitev knjižničnega nadomestila (za katerega je namenjenega premalo denarja), povečanje odkupa izvirne slovenske literature za javne knjižnice (ki zdaj raje kupujejo nezahtevno tujo literaturo) in temeljni pisateljski dohodek, ki bi ga prejemali avtorji. »Ne gre za velike zneske,« je poudaril Pregl. »Toda že s tem bi bistveno izboljšali položaj ustvarjalcev. Zdaj je tako, da lahko od knjige živijo vsi, ki so vključeni v verigo njenega nastanka, samo avtorji ne.« Z njim se je v veliki meri strinjal Bojan Švigelj, predsednik Društva založnikov. Menil je, da mora rešitev za takšen položaj iskati kulturna politika, saj založniki ne morejo povsem zanemariti poslovnih okvirov delovanja.