pa do novega izdelka predolg, če je podjetje počasno v razvojnem ciklu, ga druga prehitijo. Ko pa drugi svoje postopke patentirajo ali vpeljejo na trg, s tem bistveno znižajo vrednost našega “znanja z zamudo’’. Skupna značilnosti naših poslovno najuspešnejših ter internacionaliziranih gospodarskih družb je, da so se že zdavnaj znebile vloge sledilca in razvile v gospodarske subjekte, sposobne prednjačiti v sprožanju sprememb. To jim je uspelo s sodobnim menedžiranjem znanja, ki spodbuja razvoj integralnega mišljenja, ki presega nepovezanost med strokami, ki stalno komunicira s strokovnjaki iz vzporednih pa tudi mejnih področij znanstvenih disciplin, s celovitim načrtovanjem projektov ter timskim pristopom k reševanju zapletenih razvojnih problemov, tehnoloških in drugih izzivov. Tovrstni pristopi k angažiranju intelektualnega kapitala zanesljivo in učinkovito prispevajo k rasti dodane vrednosti in s tem tudi vrednosti podjetja na borzi. Na znanju temelječa ekonomija zato gradi na podjetjih, ki so generatorji znanja. Višje tehnologije, njihovo upravljanje, z vedno več znanja iz tehnološkega menedžmenta, novi, človeku in okolju prijazni ter inovativni izdelki in storitve pospešujejo povpraševanje. Slednje pa povečuje dodano vrednost, kot rezultanto višjih prodajnih cen in nižjih stroškov. Prav na višji dodani vrednosti pa je mogoča neprestana, kakovostna rast podjetja. Ta rast je danes pogoj za obstanek podjetja v globalnih razmerah. Z neposrednim vplivanjem na dodano vrednost podjetja, na njegov položaj na trgu, je pojem intelektualnega kapitala v poindustrijski dobi prevzel obeležja ekonomske kategorije, postal je neopredmetena konkurenčna prednost. Ta spremenjeni pogled na vlogo intelektualnega kapitala pri rasti dodane vrednosti bo zahteval marsikje nelahek prelom s tradicijo poslovanja in ekonomike podjetja. Ta je donedavna, tudi na primeru Gorenja, gradila predvsem na ekonomiji obsega. Rast količin na trg poslanih aparatov, z relativno vedno nižjimi proizvodnimi stroški, je sicer večala bruto dodano vrednost. Po kriteriju dodane vrednosti na zaposlenega pa se, v primerjavi s konkurenčnimi podjetji na razvitih trgih, še