V tradicionalni kitajski medicini so ginkove liste uporabljali pri lajšanju kašlja, sopenja in manjšanje količine sluzi. Že od nekdaj so z njimi zdravili astmo, saj učinkujejo proti alergijam in proti vnetjem. Kitajci, Japonci in Indijci so iz ginka pripravljali tudi čaje in druge pripravke zoper drisko, bledico, bolezni mehurja, uhajanje urina, zlasti pa za boljšo prekrvavljenost možganov.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
V v predlog; mestnik
tradicionalni tradicionalen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, mestnik
kitajski kitajski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, mestnik
medicini medicina samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
ginkove ginkov svojilni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, imenovalnik
liste list samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
uporabljali uporabljati glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
pri pri predlog; mestnik
lajšanju lajšanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, mestnik
kašlja kašelj samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
sopenja sopenje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
in in priredni veznik
manjšanje manjšanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
količine količina samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
sluzi sluz samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
Že že členek
od od predlog; rodilnik
nekdaj nekdaj splošni prislov; nedoločena stopnja
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
z z predlog; orodnik
njimi on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, orodnik
zdravili zdravilo samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, orodnik
astmo astma samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
saj saj priredni veznik
učinkujejo učinkovati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
proti proti predlog; dajalnik
alergijam alergija samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, dajalnik
in in priredni veznik
proti proti predlog; dajalnik
vnetjem vnetje samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, dajalnik
Kitajci Kitajec samostalnik, lastno ime; moški spol, množina, imenovalnik
Japonci Japonec samostalnik, lastno ime; moški spol, množina, imenovalnik
in in priredni veznik
Indijci Indijec samostalnik, lastno ime; moški spol, množina, imenovalnik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
iz iz predlog; rodilnik
ginka ginko samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
pripravljali pripravljati glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
tudi tudi členek
čaje čaj samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
in in priredni veznik
druge drug zaimkovni števnik; besedni zapis, moški spol, množina, tožilnik
pripravke pripravek samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
zoper zoper predlog; tožilnik
drisko driska samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
bledico bledica samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
bolezni bolezen samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
mehurja mehur samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
uhajanje uhajanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
urina urin samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
zlasti zlasti členek
pa pa priredni veznik
za za predlog; tožilnik
boljšo dober splošni pridevnik; primernik, ženski spol, ednina, tožilnik
prekrvavljenost prekrvavljenost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
možganov možgani samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
zapri
vir: Gorenjski glas
leto nastanka: 2009
vrsta besedila: Časopisi
naslov: Gorenjski glas
avtor: neznani novinar