V starodavnem mestu po imenu Norigrad je v vejevju ogromnega banjanovca prebival vran Brzec. Na istem drevesu je prebivalo tudi mnogo drugih ptic in nekega dne se je k vznožju drevesa pritihotapil lovec. Brzec ga je zagledal, kako se približuje, ves mrk in umazan, grobih potez in krvavih oči. Z gorjačo in mrežo v rokah je bil videti kot sam bog smrti. »Višnu, reši me!« je zaklical Brzec. Poletel je na najvišjo vejo, od koder je z zanimanjem opazoval lovca ter druge ptice svaril pred njim. Lovec je razprostrl mrežo, okrog nje natrosil zrnja in se skril nedaleč stran. Ptice so sprejele vranovo svarilo, zato se niso niti premaknile z vej, zrnje pa so opazovale, kot bi bilo strupeno. Ravno takrat pa je s svojim številnim spremstvom mimo priletel Lesket, kralj golobic. Opazil je nasuto zrnje in vse golobice pozval na pojedino. Golobice so se z glasnim prhutanjem kril spustile na tla. Brzec jih je opazil in hitel Lesketu na ves glas vpiti, da gre za lovčevo past. Toda Lesket se za njegova svarila ni zmenil in je mirno zobal zrnje. Kar naenkrat pa — hop! Mreža se je zadrgnila in vse golobice, vključno s svojim kraljem, so se ujele v lovčevo past. »Le poglej!« je vzkliknil Brzec. »Še kako drži, kar pravijo Vede: Ko nas usoda v tegob zanko ujame, zbeganost misli brez vzroka prevzame. Usode ni še nihče prevaral. Celo najpametnejši človek se lahko pod taktirko usode obnaša kot največji bedak.« Lovec je s širokim nasmehom planil iz skrivališča. Lesket ga je opazil, kako se z gorjačo v rokah približuje. Napel je možgane in spregovoril: »Prijateljice, kar mirno kri. Zelo pomembno je, da smo v tem trenutku složni. Skupaj smo padli v past in samo skupaj se lahko tudi rešimo!« Lesket je golobicam naročil, naj vse hkrati vzletijo v natanko istem trenutku, da bi tako skupaj dvignile mrežo in odletele v svobodo. »Moramo pa biti popolnoma složni. Že najmanjše odstopanje bo povzročilo zmedo in svoboda se nam bo izmaknila.« Preplašene golobice so se držale Lesketovih navodil; uprle so se v mrežo in poletele kot pravkar izstreljena puščica. Dvignile so se v višave in prekrite z mrežo odletele daleč stran.