Če nadaljujete pot po naravnem mostu, vas znova pripelje v Matavun. Od tod je treba še v Škocjan. Pravzaprav je človek v Matavunu z eno nogo že v Škocjanu, kajti hiši, ki sta ena nasproti drugi, imata številki Matavun št. 3 in Škocjan št. 1. Tukajšnji prebivalci bi radi, da bi kraji v regijskem parku spet oživeli. Zdaj so nekateri kaj žalostni na pogled. V Matavunu bodo obnovili tako imenovano izpahnjenco, prostor ob hiši, kjer so včasih sušili meso in možje ob večerih modrovali o življenju. V Betanji na obnovo čaka hiša, ki je še edina krita s škriljami in je zato posebnost, v Škocjanu pa prav te dni dobiva novo podobo Jakopinov skedenj. V Zavodu Regijski park Škocjanske jame so se odločili, da ga obnovijo. Dela bodo končana sredi septembra - skedenj iz začetka 17. stoletja bo, tako kot je bil, preden se je malodane sesul, spet krit s slamo. V njem bo muzej starega kmečkega orodja. Nasproti Jakopinovega skednja je še ena ruševina in tukaj naj bi Zavod v prihodnosti uredil jamarski muzej. Vse to naj bi prispevalo k oživljanju kraja, čeprav bržčas nikoli več ne bo to, kar je bil. V Škocjanu, ki ga še vedno obdajajo ostanki nekdanjega obzidja, je leta 1967 živelo 100 prebivalcev, v vasi so imeli gostilno in šolo s štirimi razredi do 1962. leta. Danes ima le še dva stalna prebivalca. Ko so ga oblegali Turki, jih je bilo mnogo več in iz tistih časov izvira legenda o sračjem gnezdu nad udorno jamo Okroglica. Ko so domačini pričakovali turški napad, so 98 metrov globoko udornico nad Mohorčičevo jamo prekrili z dračjem; ko so Otomani napadli, so morali po poti, ki je vodila čez sračje gnezdo, in seveda kmalu po začetni vnemi odnehali …