V drugem tisočletju pr. n. št. je bilo področje današnje Gvatemale (nahaja se na polotoku Jukatan, ki si ga deli z Mehiko in Belizejem) prekrito z mrežo majhnih zaselkov, ki so počasi preraščali v pomembna kulturna središča. Gvatemala je klasično področje razcveta kulture majevskih plemen; Maji so sredi tropskih pragozdov postopoma postavljali svetišča, razcvet sta doživeli znanost in umetnost, templji, palače in stele pa so v vlogi posrednikov med ljudmi in bogovi stremeli k dotiku neba. Te dosežke - od obdobja predklasične majevske kulture prek klasične do pozne dobe - bodo na Dunaju dokumentirali predmeti iz najrazličnejših materialov od keramike in kamna prek kovin do kosti. Med najpomembnejšimi eksponati napovedujejo t. i. polžje mozaike (mosaicos de concha), ki so jih pred kratkim odkrili v krajih Topoxté (Petén) in la Placa de Nebaj (Quiché). Med keramičnimi predmeti izstopata zbirki skled iz Musea Nacional de Arqueología y Etnología ter Popol Vuh Musea, prav tako pa tudi pisano posodje iz t. i. izgubljenega sveta (Mundo Perdido, Tikal). Med predmeti, ki so prek Atlantika pripotovali na Dunaj, je mnogo takih, ki so prvič zapustili gvatemalske muzeje, dopolnili pa so jih tudi z eksponati iz mehiških in španskih zbirk.