A tudi kadar je vstala z lesene postelje, prekrite z mrežo za zaščito pred komarji, je bila Danhong vedno oblečena v nekaj plasti oblačil, ki so prikrivala njeno ženstvenost: tanke podhlače, prek njih debelejše volnene hlače, čez vse to pa platnene hlače, ki so bile pred številnimi pranji z grobim milom temno modre barve. Poleg tega je imela na sebi temno moder plašček, zapet do vratu in skrojen revolucionarno – torej tako, da pod njim ni bilo mogoče niti slutiti rezultatov njenega vztrajnega zategovanja pasu. Če iz tega kupa cenenega blaga ne bi kukala njena lepa glavica z ravno postriženimi lasmi, skozi katere je vsak večer stokrat potegnila z lesenim glavnikom – kar je starodavni kitajski recept za svetleče in goste lase –, bi bila Danhong videti popolnoma enako kot njeni moški kolegi z zgornjega nadstropja, ki so bili prav tako oblečeni v dvojne dolge hlače in platnene hlače revolucionarnega kroja, plašček, zapet do mršavega vratu, z rokavi, katerih dolžina se je nameščala tako, da so si jih zavihali malce nad dlanmi.