To sicer ne pomeni, da so intelektualci dvignili roke. Seveda komentirajo dogajanje, kljub temu da – vsaj tako lahko sklepamo po povedanem – to ne bo imelo učinka. »Pišem, ker ne morem zamolčati očitnega,« mi je v nekem intervjuju dejal Nikolaidis. Nedavno se je v eni izmed svojih kolumn tako obregnil ob 'genialno' rešitev krize, ki jo je ponudil Jeffrey Sachs, ekonomski superzvezdnik, profesor na univerzi Columbia in posebni svetovalec generalnega sekretarja Združenih narodov ter človek s seznama stotih najvplivnejših ljudi na svetu po izboru revije Time, ko je ocenil, da je treba ameriško gospodarstvo preusmeriti v Afriko, in sicer tako, da se tej celini zgradi ceste, pri čemer Afrika vzame ameriške kredite, ob tem pa se bo ameriško gospodarstvo 'pozdravilo'. Takole je o tem razglabljal Nikolaidis: »Ironija, cinizem in sarkazem se kot mavrica nad skrinjo z zakladom razprostirajo nad Sachsovo zgodovinsko rešitvijo za Afriko. Nekoč so črne ljudi v verigah vozili v Ameriko na ladjah, da bi tam gradili novi svet. Zdaj se beli ljudje vračajo v Afriko: ne zato, da bi lovili črne ljudi, temveč zato, da bi zanje gradili ceste in pristanišča. S tem bodo Afričani ponovno padli v suženjstvo: tokrat dolžniško. Ko bo Afrika prekrita z mrežo cest, bodo imele te ceste na posnetkih iz vesolja obliko verig. Lahko stavite, da bo tako.«