V praksi se preostremu razsluzenju mošta (dolgo sesedanje, ostro filtriranje) pripisuje največji del krivde. Kalež v moštu povečuje notranjo površino tekočine, kar olajša odstranjevanje CO2 in tako pospešuje gibanje mošta med vrenjem. Hkrati je kalež vir hrane za kvasovke. Katera je zlata sredina, ki zagotovi še potrebno prisotnost finih delcev za boljši potek vrenja, a da je z razsluzenjem odstranjen grobi kalež, ki vpliva negativno na kakovost vina? Raziskava je pokazala, da so z 0,6 % usedline v razsluzenem moštu dani pogoji za kakovost belega vina in normalen potek vrenja. Od grobosti predelave grozdja je precej odvisno, kako hitro se grobi delci sesedejo ob običajnem razsluzenju. V razpecljanem grozdju, ki je bilo prečrpano z ekscentrično črpalko in še centralno polnjeno v zračno tlačno prešo, je nastalo veliko kaleža in mošt se v 12 do 18 urah ni dovolj razsluzil. Bel mošt iz drozge, ki se je prostopadajoče polnila v prešo, ni vseboval veliko kaleža in se je ob razsluzenju hitro čistil. Primerjava med letniki je dala podatek, da je količina kaleža precej odvisna od strojev za predelavo grozdja kot pa od zdravstvenega stanja letnika. Ni pa se potrdila domneva, da bi bil vzrok za prekinitev vrenja v preostro razsluzenem moštu. V praksi se je uveljavila celuloza kot dodatek v preostro razsluzene mošte, da bi nadomestila vinski kalež in pospeševala razmnoževanje kvasovk, a se ni obnesla. Celuloza se prehitro sesede, prekrije droži in pri večji dozi prepreči povretje mošta do suhega vina. Bentonit, ki se dodaja kalnemu moštu, da se bolje razsluzi, je priporočljivo popolnoma odstraniti ob pretoku, čeprav se ni pokazalo, da ovira alkoholno vrenje niti ga ne pospešuje. Pri razmnoževanju kvasovk je treba zagotoviti dovolj kisika, da nastane dovolj celične mase. V normalnih kletarskih razmerah kvasovke brstijo pet- do sedemkrat. Z vsakim razmnožitvenim ciklom se zmanjšujejo pogoji za preživetje, zato sposobnost za razmnoževanje kvasovk ni odvisna le od razpoložljivega kisika. Za prakso to pomeni, da ni mogoče iz majhne začetne količine kvasovk, recimo 23 g/hl, z nekaj cikli namnožiti dovolj biomase, ki mora biti za dobro alkoholno povretje okrog 100 milijonov celic na 1 ml mošta. Za »seme« je priporočljiva doza od 10 g/hl do 20 g/hl kvasovk, kar pomeni, da bo mošt osemenjen z okrog 12 milijoni celic na mililiter. Da bi dosegli 100 milijonov celic v posodi za vrenje, je potrebno sedem razmnoževalnih ciklov. Začetna doza kvasovk, ki je manjša od 10 g/hl, ne zmore zagotoviti dovolj živahne fermentacije in rezultat je lahko nepredelan sladkor. Čiste in industrijsko pripravljene kvasovke so se pokazale bolj vitalne in imajo močnejši preživitveni faktor. Čeprav je v moštu dovolj hranil za kvasovke, se vrenje zavleče, če je bila na startu dodana premajhna količina kvasovk. Eden od sklepov študije v smislu preprečevanja vrelnih zastojev je, da se ne dovoli spontanega alkoholnega vrenja in ne varčuje na količini kvasovk za hektoliter mošta. Vinske kleti, ki so sodelovale v študiji, so uspešno zmanjševale število vrelnih zastojev s povečevanjem kvasovk na hektoliter s količino, ki je bila celo dvakrat večja od priporočene.