dziv medijev na papežev obisk v državi z največjim številom katoličanov na svetu je bil precej polemičen, kar seveda ni nobena novost v odnosu do Cerkve in njenih avtoritet. Bržkone pa je eden od vzrokov tudi ta, da je papež pred nekaj leti – tedaj še kot prefekt kongregacije za nauk vere kardinal Joseph Ratzinger – domnevno obračunal z nekaterimi »heretičnimi« teološkimi smermi v Južni Ameriki, pri čemer se največkrat omenja teologija osvoboditve. Zapleti z raznimi politično navdahnjenimi teološkimi smermi pa seveda nimajo kaj dosti opraviti s sedanjimi težavami Cerkve v Braziliji, ki se spopada z vse večjo rastjo protestantskih skupnosti, le-te pa privabljajo k sebi vedno več mladih brazilskih katoličanov, ki se ne strinjajo z odnosom Katoliške cerkve do nekaterih moralnih vprašanj – od spolnosti in kontracepcije pa vse do splava. Zlasti odnos do splava, ki velja za uboj človeške osebe ne samo po krščanskem nauku, ampak tudi v (laični) bioetiki, prav gotovo kaže, da vest sodobnega človeka zaradi pritiska družbe in kulture čedalje bolj krni. Dejstvo pa je, da se pritisku vesti pri opravljeni umetni prekinitvi nosečnosti ni mogoče izogniti niti s prestopom v kakšno drugo versko skupnost, ki ne zavrača tovrstnih dejanj. Zagotovo je odveč hrup, ki naj bi ga bil povzročil papež z izjavo, da bi morali biti izobčeni vsi katoliški poslanci, ki bi podprli legalizacijo splava. V resnici je papež izrekel samo to, kar določa Zakonik cerkvenega prava iz leta 1983, in sicer, da se vsakdo, ki stori umetno prekinitev nosečnosti oz. prisili drugega k temu dejanju, sam izobči iz Cerkve z dejanjem samim, kar pomeni, da ni Cerkev tista, ki naloži kazen, ampak si jo s storjenim dejanjem naloži sam. K temu vsaj posredno sodi tudi legalizacija umetne prekinitve nosečnosti, ki velja za neke vrste sistemski genocid. Res pa je tudi, da zaradi naraščanja števila na črno opravljenih splavov tamkajšnja oblast očitno ne vidi več druge rešitve, kot da vsaj delno legalizira tovrstno dejavnost, da bi zmanjšali število smrtnih primerov zaradi nestrokovnih posegov, medtem ko se v cerkvenih krogih pojavljajo pomisleki, ali ne bi bilo smotrno vsaj pogojno dovoliti (neabortivno) kontracepcijo, ki je še vedno manjše zlo kot splav. 10