Če bo zakon sprejet, se bodo kmetje lahko upokojevali okrog starosti 58 in 56 let, zlasti kmetice z otroki to je najpomembnejša olajšava za kmete. Po opozorilu kmetov, da bo trajala predaja kmetij še dlje kot doslej, pa smo povzeli po nekaterih drugih državah tudi pomembno novost, da lahko kmet prejema pokojnino od takrat, ko jo preda nasledniku. To bi bilo zelo funkcionalno, vendar je še stvar nadaljnjega dogovarjanja. Najpomembnejša novost v novem sistemu pa je, da se bo bistveno bolj upoštevalo dohodkovno stanje kmetije. V vladni koaliciji smo se dogovorili o sprejemu posebnega člena, ki pravi, da se lahko kmetje izvzamejo iz obveznega zavarovanja, če je njihova napoved pri dobičku iz dejavnosti in davku pod ravnijo polovice minimalne plače. Ne bo se torej več upošteval le mejni katastrski dohodek, ki bo sicer še obstajal, temveč dejansko ustvarjen dohodek na posamezni kmetiji. To bo omogočilo velikemu številu kmetij prehod iz obveznega na prostovoljno zavarovanje in s tem možnost nižjega plačevanja prispevkov. Če bo položaj na kmetiji v resnici takšen, da ne bo mogoče doseči dohodka, ki bi izhajal iz katastrskega, potem bo dovoljen prehod iz obveznega na polno prostovoljno zavarovanje za vsa tveganja, tudi za primer invalidnosti. Če pa ne bo mogoče ne obvezno in ne prostovoljno zavarovanje, potem je tukaj še sistem državnih pokojnin. To pomeni, da bosta poleg zdajšnjega sistema obveznega zavarovanja še dve varovalki za kmete, še zlasti za socialno ogrožene kmete. V tem smislu je ta zakon bolj prilagojen razmeram v našem kmetijstvu.