Dartmouthška policista sta z zanimanjem poslušala Francozovo pripovedovanje. Hčerka je v zadregi stala ob njem in se ves čas poigravala z lasmi. Njegova angleščina je bila dobra, vendar je imel močan naglas; natančno je razlagal, kje je bil prejšnjo nedeljo s svojo jahto. Prišel je, ker je v angleškem časopisu prebral, da je bila ženska, ki so jo takrat odpeljali z obrežja s helikopterjem, umorjena. Na pult je položil izvod sredinega Telegrapha, da bi vedeli, na kateri članek se sklicuje. »Gospa Kate Sumner,« je rekel. »Vam je primer znan?« Pokimali so, da jim je znan. Nato je iz torbe potegnil videokaseto in jo položil poleg časopisa. »Moja hčerka je tistega dne na film posnela nekega moža. Razumeti morate, da o tem moškem ne vem ničesar. Mogoče – kako že rečete – je nedolžen. Ampak sem zaskrbljen.« Potisnil je videokaseto čez mizo. »To, kar dela, ni dobro, zato si oglejte. Da? Mogoče bi bilo lahko pomembno.«