Skupna tiskovna konferenca je torej prej pokazala na to, da se krščanski demokrati pripravljajo na prehod v opozicijo, tej odločitvi pa je verjetno botrovala užaljenost ob Peterletovem porazu pri kandidaturi za predsednika parlamentarnega odbora za mednarodno politiko. SKD bi najboj ustrezalo, če bi jih njihovi koalciijski partnerji sami izločili iz vlade ter jim s tem podarili prepotreben položaj politične žrtve. Vendar LDS sedanja pozicija preveč ustreza, da bi potegnila radikalnejše poteze. Toliko bolj, ker se je očitno neka druga opozicijska densičarska stranka odločila za konstruktivnejše sodelovanje s sedanjo oblastjo. Kolikor je bil namreč ob prosavah opazen bojkot SKD, budnim očesom ni ušla prisotnost poslancev Slovenske ljudske stranke na svečanem zasedanju slovenskega parlamenta. Resda se le-tega ni udeležil predsednik SLS Marjan Podobnik, vendar je v prostorih parlamenta sedelo kar nekaj poslancev te stranke, doslej sicer tesne zaveznice SDSS. Pri SLS so se odločili za diplomatsko rešitev. Njihov predsednik je bil odsoten, vendar ne tudi cela stranka, ki je s tem pokazla vsaj minimalno pripravljenost spoštovanja državnih prireditev. Dolgoročno ji takšna fleksibilna politika lahko prinese vstop v sedanjo vlado, kjer bi lahko zamenjali krščanske demokrate. Gre le za to, če so glavni predstavniki SLS spoznali, da v Sloveniji verjetno ena politična struja nikoli ne bo imela možnosti absolutne vladavine in bodo torej stanke morale pristati na delitev oblasti. Ob takem spoznanju je za SLS seveda pomembneje, če je članica vladne koalicije, kot da vztraja v opoziciji, kjer ji prav tako Janez Janša odreka vodilno vlogo.