»Pregled poteka tako, da preiskovanca v zdravstvenem domu sprejme ena od medicinskih sester, ga napoti bodisi v laboratorij ali povabi k izpolnjevanju vprašalnika o načinu življenja, navadah in razvadah. To izpolni ob pomoči anketarja. Temu sledi merjenje krvnega tlaka in določitev ogljikovega monoksida v izdihanem zraku, merjenje telesne mase in višine, obseg bokov in pasu, nato pa še kratek klinični pregled pri zdravniku,« je povedal mag. Lainščak. Po opravljenem pregledu in dobljenih laboratorijskih izvidih zdravnik oceni še globalno koronarno ogroženost ali kakšno je tveganje za nastanek srčnega infarkta v naslednjih desetih letih ter preiskovancu pošlje izvide in priporočilo, če potrebuje še kakšen pregled pri zdravniku specialistu. Tisti, ki bodo ob splošnem pregledu povabljeni še na test telesne zmogljivosti, opravijo še test hitre hoje ter nekaj drugih preprostih testov za ugotavljanje telesne zmogljivosti preiskovanca, izmerijo pa jim tudi vsebnost ali odstotek telesne maščobe. Dobljeni rezultati torej ne rabijo samo za namene raziskovanja, ampak imajo od tega korist tudi preiskovanci, saj gre vendar za celovit preventivni pregled, pomemben pri nadaljnji skrbi za lastno zdravje. »Vabimo pa tudi zato, da bomo v prihodnje tudi mi lažje načrtovati našo preventivno dejavnost,« je povedal koordinator programa Cindi za Pomurje asistent mag. Mitja Lainščak, dr. med. Povrh pa bo imel kdo od sodelujočih še srečo pri žrebanju pripravljenih nagrad. Raziskavo je pregledala in odobrila tudi komisija za medicinsko etiko pri ministrstvu za zdravje.