Ker so si torej na pogled vse te bolezni zelo podobne, je težko na oko ugotoviti, za katero natančno gre. Dr. Bartenjev pravi, da ne bi bilo dobro ugibati, da gre za glivice ter na temelju tega bolniku dati zdravila, češ če so res, jih bodo zdravila odpravila, če pa ne, bomo predpisali nekaj drugega. Dermatologi vendarle skušajo natančno ugotoviti, za katero bolezen gre. Bolniku je treba pošteno povedati, kakšno bolezen ima in da je ozdravitev vedno problematična. Če bolezen prepoznamo, to še ne pomeni, da jo bodo tudi pozdravili. Zagotoviti si je treba bolnikovo sodelovanje, ker je od tega odvisno marsikaj. Kaj je torej treba storiti? Najprej je potreben klinični pregled, zdravnik tudi posluša anamnezo, to je tisto, kar mu pove bolnik. Pogosto najprej izloči glivično obolenje, ker je to najpreprosteje (s pregledom pod mikroskopom). Če izključi glivice, če je koža videti kot ekcem, se zdravnik odloči še za epikutalno ali krpično testiranje (tudi test patch). Snovi, na katere bi bil bolnik lahko alergičen, nalepijo na krpico, to pa na hrbet, potem pa pogledajo reakcijo po 24, po 48 in po 72 urah. Če je negativna, se odločijo za dodatno preiskavo. Izrežejo košček kože, jo barvajo in naredijo histološke preiskave. Te bolezni imajo nekatere zakonitosti, ki jih lahko vidimo s histološko preiskavo. Tako se dokopljemo do zanesljivejše diagnoze in zdravljenje se lahko začne. Poudariti je treba, da je, tudi če bolezni ni mogoče povsem pozdraviti, zdravljenje potrebno, ker lahko bistveno ublaži težave.