Sveta Helena leži sredi pustinje v severni provinci, kjer je preganjanja čarovnic največ - in kot pravijo domačini, tudi največ njihovih žrtev. Cesta, ki vodi tja, je prašna in neoznačena, ljudje živijo v bedi. Edino, kar uspeva, so kaktusi, za kmetovanje ni dovolj vode. Naselje je brez elektrike in pogosto morajo beračiti, da preživijo. »Zemlja ne rodi,« pravi Setumu, ki je še srečna, saj je pred kratkim dobila kravo. Prebivalci ne živijo, životarijo. In vendar so za pregnance to skoraj nebesa. »Lahko bi bili tudi mrtvi,« govorijo. Takšnih vasi je v provinci pet - pet zatočišč pred srednjeveškim vraževerjem in človeško krutostjo ter pogoltnostjo. »Vedeževalci pogosto nekoga okrivijo samo zato, da zaslužijo,« razlaga Ndlottu. »Njihove storitve stanejo tudi do 500 dolarjev.« Včasih jih uporabijo tudi vaški veljaki ali trgovci, da preženejo konkurenta. Njihove domove zažgejo, da »preženejo zle duhove« (na sliki je človek, ki ga polivajo s krvjo žrtvene živali, da bi pregnali uroke).