A tako se zdi le na prvi pogled. Koalicija različnih naravovarstvenih organizacij se namreč že nekaj časa spopada z občino Ilirska Bistrica. Ta se je skupaj z Elektrom Primorske namenila na Volovji rebri zgraditi kompleks vetrnih elektrarn. Nekaj deset stebrov z velikimi koluti, ki naj bi proizvajali čisto, do okolja prijazno energijo. Na prvi pogled je stvar absurdna, naravovarstveniki, ki se zavzemajo za boljše okolje in do okolja prijazno pridobivanje električne energije, kar kakšne smrdeče termoelektrarne pač niso, nasprotujejo postavitvi vetrnic, ki okolja sploh ne bi onesnaževale. Tisti, ki se zavzemajo za ohranjanje narave, nasprotujejo postavitvi zelenih elektrarn?! A tako preprosto pač ni. Če zanemarimo dvomljiv energetski potencial vetrnih elektrarn, nestanovitno burjo in sklicevanje na subvencionirani Kjoto, naravovarstvenike motijo predvsem vetrnice. Postavitev teh naprav bi uničila »nacionalno naravno dediščino prve kategorije«, predvidena gradnja pa bi bila za območje Volovje rebri uničujoča. »Gre za grob poseg v prostor, ki bi z industrializacijo neokrnjene narave nepopravljivo degradiral krajino.« Člani koalicije opozarjajo, da vrteče se vetrnice ubijajo velike ujede, da bi bili zaradi elektrarn na Volovji rebri usodno prizadeti populaciji beloglavega jastreba in planinskega orla, da bi vetrnice zmanjšale življenjski prostor pri nas zavarovanih velikih zveri (po mnenju nekaterih naj bi takšen poseg pomenil tudi trajno zmanjšanje populacije risa za 10 odstotkov), poleg tega bi bila z gradnjo prizadeta območja suhih kraških travnikov, v katerih se pojavlja kar 31 rastlinskih vrst, ki so pri nas zaščitene z zakonom o varovanju narave. Naravovarstveniki ministra Kopača pozivajo, naj poišče druge lokacije za postavitev vetrnih elektrarn na degradiranih in naravovarstveno manj vrednih območjih. »Čeprav vetrne elektrarne izrabljajo obnovljiv vir električne energije, ob predpostavki, da se izkaže njihova elektroenergetska ekonomika, sodijo na že degradirana območja, ki imajo v nacionalnem in evropskem pogledu bistveno manjši naravovarstveni pomen.«