Sicer pa bi zapis o Naniju Poljancu, ljudskem ustvarjalcu, morali začeti precej resneje, saj se je pred kratkim izkazal z izdajo (seveda v samozaložbi, kar najbolj pritiče njegovi duši) knjige Filografska zbirka Ljudskega muzeja Rogaška Slatina. Gre za prvi takšen primer na Slovenskem, prazaprav za zbirko originalnih podpisov pomembnih svetovnih mož in žena, kar naj bi sodilo med filografijo, ki sicer pomeni še veliko drugih reči. Svoje originale je razstavil v slatinski Anini galeriji, kjer je bila tudi predstavitev knjige. Množica, ki se je zbrala na tem dogodku, je najboljši dokaz, da Nanijevo delo, tisto preteklo, zdajšnje in zagotovo tudi prihodnje, predstavlja drugačno umetnost, kot smo je vajeni. Velika večina njegovega ustvarjanja se zgodi mimogrede. Naj gre za razstavo na Dreveniški planoti Boča, za postavitev križa ob cerkvi na Boču ali za urarsko razstavo v slatinskem Templju. Za uvod v zbirko originalnih podpisov znamenitih osebnosti je umetnostni zgodovinar Jani Pirnat zapisal, da vsako odločitev v življenju, ki ostane na papirju, zaznamujemo s podpisom, ki je nadomestil vtisnjen ali vklesan pečat. Nanija je razglasil za pravega kulturnega atašeja Rogaške Slatine in okolice.