Dobra podlaga za medvladno konferenco - Predsednik konvencije o prihodnosti Evrope Valéry Giscard d'Estaing (v sredini, v družbi podpredsednikov Jean-Luca Dehaena in Giuliana Amata - od leve proti desni) je ob koncu zadnjega plenarnega zasedanja v avditoriju evropskega parlamenta sprožil pravo salvo smeha, ko je ponudil nekaj listov solate (umetni) želvi, ki »nas je spremljala na dolgem potovanju in kazala pot, podobno kot kitajskim cesarjem«. Izrazil je celo prepričanje, da je maskota z Daljnega vzhoda »morda že od začetka razprav vedela, kam je namenjena«. Slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel je dejal, da je osnutek dobra podlaga za medvladno konferenco in »sožitje Slovenije v Uniji«, saj gre za uravnoteženo listino, ki omogoča pravice velikim in malim«. Nadvse ugodno je ocenil dejstvo, da je naša država enakopravno sodelovala na konvenciji, še zlasti pa se mu zdijo pomembne določbe o zunanji politiki in kulturi. Član predsedstva konvencije Lojze Peterle, za katerega je sprejem osnutka ustave »zgodovinski dogodek«, je povedal, da bi morala biti Slovenija na medvladni konferenci še posebno pozorna pri členih, ki govorijo o kulturni in jezikovni različnosti, pa tudi pri krepitvi statusa komisarjev, ki (po letu 2009) ne bodo imeli pravice glasovanja. Predstavnik državnega zbora Jelko Kacin se nadeja, da vlade »ne bodo poslabšale, ampak kvečjemu izboljšale dogovore članov konvencije«. Iz sozvočja zadovoljstva je najbolj izstopal danski evroskeptik Jens-Peter Bonde, ki je prepričan, da pravkar potrjeni osnutek »še povečuje demokratični deficit, saj omejuje moč evropskega parlamenta«, zato je predlagal, da bi bodočo ustavo prepustili sodbi državljanov na referendumu, ki bi ga razpisali sredi junija 2004, torej hkrati z volitvami v strasbourško skupščino. B. M.