Sklicevanju na krščansko izročilo nasprotujejo vlade nekaterih članic Unije, predvsem Francije, kjer je cerkev ločena od države, pa tudi v bruseljski komisiji poudarjajo tezo o »laičnosti inštitucij skupnosti«. Odpori so sprožili gnevno izjavo poljskega kardinala Jozefa Glempa, da konvencija »ni reprezentativen organ Evrope«, kajti »ustavno pogodbo kujejo politične elite, ki počnejo, kar jih je volja«. Dejstvo, da so krščanska načela izločena iz osnutka dokumenta, je za najvišjega prelata poljske cerkve dokaz »prisotnosti neke ideologije«, takšno »napako pa je zagrešil že Lenin«, je pristavil kardinal Glemp. Za omembo »krščanske dediščine Evropske unije, kot tudi drugih verskih tradicij in laične misli«, se je v pismu predsedniku konvencije zavzel celo ruski pravoslavni metropolit Kiril, ki je prepričan, da bi se tako »izognili monopolu edine interpretacije predlaganih vrednot«.