Pediatrinja in predavateljica medicine na Kabulski univerzi se je namreč letos jeseni, komaj tri leta po padcu zloglasnega talibanskega režima, katerega moto je bil 'Ženski je mesto ob možu ter v grobu', podala v to, izključno moško sfero. Na prvih demokratičnih volitvah po 40 letih je kandidirala za predsednico kaotične države proti 18 nasprotnikom. Večina je niti ni jemala resno, mediji, ki so pod nadzorom nekaterih predsedniških kandidatov, so zavračali objavo njenega imena in jo naslavljali z 'ženska', islamski kleriki pa so razglašali, da so 'ženske intelektualno nesposobne' za ukvarjanje s politiko. A je Jalalova v svojih predvolilnih govorih, na katere jo je v sposojenem avtu vozil njen mož, politikom kljub vsemu povzročila nekaj sivih las. Ostro je napadala skorumpirano vlado proameriškega predsednika Hamida Karzaija, ki jo sestavljajo nekdanji generali in vojni dobičkarji, in spraševala, kam je izginilo skoraj pet milijard dolarjev pomoči mednarodne skupnosti, namenjenih obnovi porušene države. Predsednik Karzai (ta se mimogrede kot nekdanji svetovalec neke ameriške naftne firme pojavi tudi v dokumentarcu Fahrenheit 9/11 Michaela Moora) ji je zaradi izjemne priljubljenosti med ljudmi že dvakrat ponudil mesto v svojem kabinetu, a ga je zavrnila rekoč, da lahko 'kot samostojna kandidatka več stori za ljudi'. Njen volilni štab je vodil njen mož, volilna kampanja pa je temeljila na pomoči prostovoljcev, ki so lepili črno-bele plakate z njenim obrazom. Njeno sporočilo je bilo preprosto: razorožitev vojnih diktatorjev, transparentna vladna politika, izkoreninjenje birokratske korupcije.