Česa vse ne počnejo farmacevtske firme, samo da bi smrtniki živeli dlje in zdravo. Njihovi novodobni alkimisti dnevno ustvarjajo zdravila iz neverjetnih substanc ali celo iz nič. Potem divizije ekonomistov računajo, koliko naj zdravilo stane, da bodo dobički spodobni, bolniki pa voljni seči dovolj globoko v žep, da bi si s čudežnim zvarkom zagotovili zdravje. Armada propagandistov ustvarja na stotine mičnih reklam, s katerimi nam sporočajo, da je sploh čudež, da smo še živi, ko pa ne goltamo njihovega čudežnega zdravila. Potem je treba prepričati zdravnike (najbolje na eksotičnih otokih) in ministrstva, da zdravniki lahko vržejo licenco v smeti, ministri pa gredo okopavat jagode, če določenega zdravila ne predpišejo bolnikom. In potem se najdejo ljudomrzneži, ki živijo za to, da ves prej omenjeni trud povozijo, kot da bi čezenj zapeljali z valjarjem. Berem žalostno zgodbo o veliki britanski farmacevtski družbi Boots, ki si je v hudi konkurenci izborila ugledno mesto na britanskem trgu zdravil. Narod jo je sprejel z odprtimi rokami in brezmejnim zaupanjem. Kaj ne bi, ko pa so mojstri iz Bootsa z veliko poslovnega tveganja zapolnili tržno vrzel z več kot 50 homeopatskimi zdravili. Homeopatsko zdravljenje je zdaj »in«, manjka pa ustrezno orodje v obliki zdravil. Pa se je spravil neki znanstvenik, profesor vzporedne medicine Edzard Ernst na univerzi Exter, raziskovat ta zdravila, kot da nima bolj pametnega dela, kot da nima dovolj pacientov in študentov žejnih znanja. To še ni vse. Svoje ugotovitve je celo posredoval javnosti. Večina homeopatskih zdravil z Bootsovih polic, nesramno ugotavlja profesor Ernst, premore toliko zdravilnih učinkovin, kolikor jih ima voda, v kateri ste skuhali vezalke z vaših starih planinskih čevljev, cvetove marjetic, utrganih v jutranji rosi, in pest žaganja. Odgovor Bootsa je bil srdit in znanstveno zelo utemeljen. Prvič, za čudodelne učinke jamči Kraljevsko združenje farmacevtov Velike Britanije (najbrž so svoj podpis dali pod palmami na otoku Bali). Drugič, zdravnikov ne obešajo, če zdravila ne priporočijo. Kar se Bootsa tiče, lahko še naprej zdravijo s pijavkami in aspirini. Tretjič, od Bootsovih zdravil še nihče ni umrl, nekaj bolnikov je celo izjavilo, da so se počutili rahlo bolje. Če sledimo zdravi logiki slovenskih kmetov, ki pravijo »kar ne ubije – krepi,« je uživanje Bootsovih homeopatskih zdravil povsem koristno. In četrtič, ker ta zdravila prodajajo brez receptov v trgovinah, se pacienti lahko prostovoljno odločijo, ali bodo kupili ta zdravila ali zamrznjeno pico. Kapo dol! Če Bootsova zdravila ne ubijajo, pa lahko marsikoga z več kot 20 dekagrami možganov ubije njihova logika. A ne bojte se. Gotovo imajo kakšno zdravilo, ki prepreči smrtonosni učinek takšne logike.