Zdaj, bi se vrnil v naše notranje zadeve. Jaz mislim, da se je treba soočiti, da je situacija po naših dvojezičnih občinah druga, kot pred 10-imi leti. Jezikovna podoba se je bistveno spremenila. Če smo še pred 20-imi leti v Ljubljani govorili, da je ....Nerazumljivo./... slovensko govoreča vas, za ....Nerazumljivo./... v kateri občini sem pri zadnjih volitvah dobil toliko prednostnih glasov, da sem bil preko volitev izvoljen v občinski svet in s tem tudi za prvega podžupana, potem lahko trdim, da se ta situacija, kljub dvojezičnosti, kljub prisotnosti napisov, kljub vsem kar občina nudi v obeh jezikih, kljub temu tudi spremenila. Mi imamom občinski vrtec, ki zelo dobro deluje tudi v obeh jezikih, nimamo ponudbe, tudi prijave v enojezično skupino, ampak vsak občan, ki prijavi otroka v naš občinski vrtec mora vzeti na znanje, da je to dvojezični vrtec in tako rekoč vzame nazadnje tudi dvojezično vzgojo, kljub temu in kljub dobrem delovanju slovenskih kulturnih društev, je jezikovna podoba takšna, da dve tretjini danes otrok, ki so tudi prijavljeni k dvojezičnem pouku ne govorijo v vsakdanjem življenju več