Pravzaprav se niti ni treba preveč držati začrtanih poti – kolesarske poti so namreč odlično urejene in označene, opremljene tudi z zemljevidi, tako da se izgubiti ne da, četudi zavijete na kakšno kamnito pot na slepo – vse se stekajo v prečudovite vasice, ki so spomeniki sami po sebi. Prednost kolesarjenja po Krasu je tudi ta, da je na lokalnih cestah avtomobilov izjemno malo, na kamnitih pa jih tako in tako ni. Tam veljata le vaša zagrizena volja, ko se vzpenjate proti kakšnemu od gričevnatih vrhov, in pa seveda dobro gorsko kolo, ki vam z menjavo prestav vse skupaj olajša.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Pravzaprav pravzaprav členek
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
niti niti členek
ni biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, zanikani
treba treba splošni prislov; nedoločena stopnja
preveč preveč splošni prislov; nedoločena stopnja
držati držati glavni glagol; nedovršni, nedoločnik
začrtanih začrtan deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, rodilnik
poti pot samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
kolesarske kolesarski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, rodilnik
poti pot samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
namreč namreč priredni veznik
odlično odlično splošni prislov; nedoločena stopnja
urejene urejen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, imenovalnik
in in priredni veznik
označene označen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, imenovalnik
opremljene opremljen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, imenovalnik
tudi tudi členek
z z predlog; orodnik
zemljevidi zemljevid samostalnik, občno ime; moški spol, množina, orodnik
tako tako priredni veznik
da da podredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
izgubiti izgubiti glavni glagol; dovršni, nedoločnik
ne ne členek
da dati glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
četudi četudi podredni veznik
zavijete zaviti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 2. oseba, množina
na na predlog; tožilnik
kakšno kakšen vprašalni zaimek; ženski spol, ednina, tožilnik
kamnito kamnit splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, tožilnik
pot pot samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
na na predlog; tožilnik
slepo slepo splošni prislov; nedoločena stopnja
vse vse splošni prislov; nedoločena stopnja
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
stekajo stekati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
v v predlog; tožilnik
prečudovite prečudovit splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, tožilnik
vasice vasica samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, tožilnik
ki ki podredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
spomeniki spomenik samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
sami sam splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
po po predlog; mestnik
sebi se povratni zaimek; mestnik
Prednost prednost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
kolesarjenja kolesarjenje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
po po predlog; mestnik
Krasu Kras samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, mestnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
tudi tudi členek
ta ta kazalni zaimek; ženski spol, ednina, imenovalnik
da da podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
na na predlog; mestnik
lokalnih lokalen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, mestnik
cestah cesta samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, mestnik
avtomobilov avtomobil samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
izjemno izjemno splošni prislov; nedoločena stopnja
malo malo splošni prislov; nedoločena stopnja
na na predlog; mestnik
kamnitih kamnit splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, mestnik
pa pa priredni veznik
jih on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, tožilnik, klitična naslonskost
tako tako splošni prislov; nedoločena stopnja
in in priredni veznik
tako tako splošni prislov; nedoločena stopnja
ni biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, zanikani
Tam tam splošni prislov; nedoločena stopnja
veljata veljati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, dvojina
le le členek
vaša vaš svojilni zaimek; 2. oseba, ženski spol, ednina, imenovalnik, množina svojine
zagrizena zagrizen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
volja volja samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
ko ko podredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
vzpenjate vzpenjati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 2. oseba, množina
proti proti predlog; dajalnik
kakšnemu kakšen vprašalni zaimek; moški spol, ednina, dajalnik
od od predlog; rodilnik
gričevnatih gričevnat splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, rodilnik
vrhov vrh samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
in in priredni veznik
pa pa priredni veznik
seveda seveda členek
dobro dobro splošni prislov; nedoločena stopnja
gorsko gorski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, tožilnik
kolo kolo samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
ki ki podredni veznik
vam ti osebni zaimek; 2. oseba, množina, dajalnik
z z predlog; orodnik
menjavo menjava samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, orodnik
prestav prestava samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
vse ves celostni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
skupaj skupaj splošni prislov; nedoločena stopnja
olajša olajšati glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
zapri
vir: Dnevnik
leto nastanka: 2009
vrsta besedila: Časopisi
naslov: Dnevnik
avtor: neznani novinar