Za kolesarjenje mnogi pravijo, da gre kar za krepitev telesa in duha. Navsezadnje ne kolesarimo zgolj z nogami, temveč tudi z odprtimi očmi, pozorni na pokrajino, skozi katero vozimo. Predvsem v toplejših, pozno pomladnih in poletnih mesecih je to eden najbolj prijetnih in tudi priljubljenih športov, s katerim seveda skrbimo tudi za svoje zdravje. Gre pač za vadbo, ki ohranja telesne sposobnosti, pripomore k vzdržljivosti in pomaga, da se znebimo kakšnega odvečnega kilograma. Leto 2001 je bilo sicer leto nogometašev in kolesarjev. Tako je Andrej Hauptman Sloveniji prikolesaril prvo kolajno na svetovnem prvenstvu profesionalcev, vrsto uspehov so fantje dosegli tudi na dirki po Italiji, kar nas je uvrstilo med pomembne kolesarske države. Slovenija je bila tako lani med "profiji" pravi hit, kar se odraža tudi na rekreativni ravni. Kolesarjev je vse več in lahko bi rekli, da kolesari kar celotna Slovenija. Tekmovalno kolesarstvo je bilo sicer v Sloveniji razvito že pred drugo svetovno vojno. Začetki rekreativnega pa segajo približno 22 let nazaj, z Jurišem na Vršič in pozneje tudi Maratonom Franja, najbolj množično rekreativno prireditvijo, ki jo bodo letos izvedli že enaindvajsetič. Komu je kolesarjenje namenjeno Pri kolesarjenju aktivno deluje večji del telesa. Ne sicer v tolikšni meri, kot na primer pri smučarskem teku. Toda ne trpijo sklepi, zato je kolesarjenje primerno tudi za ljudi, ki se ne morejo drugače gibati. Primerno pa je tudi pri vseh težavah s hrbtenico , saj učvrsti tudi hrbtne mišice. Na kolesu je moč videti staro in mlado. Od treh let pa vse do pozne starosti. Tako na primer Milan Žirovnik tudi po osemdesetem še vedno zmore prepeljati Maraton Franja. V primerjavi z drugimi športi pri vrtenju pedal ogrevanje ni potrebno, saj že sama počasna vožnja pomeni tudi ogrevanje. Le da je intenzivnost vadbe nekoliko manjša. Pozabiti pa ne smemo niti na ustrezno obleko . Dolge hlače so namreč primerne vse do temperature 20 stopinj Celzija. Napaka mnogih rekreativcev pa je prav v tem, da sedejo na kolo premalo oblečeni, kar ni dobro za kolena in gležnje, pa tudi telo v celoti. Pred vožnjo tudi ne smemo jesti, saj velja pravilo, da je na kolo bolje sesti s praznim želodcem, nato pa hrano med samo vožnjo po malem zaužijemo. Poseben poudarek je tudi na pijači, raznih energetskih napitkih in vodi. Prostor Ena izmed velikih prednosti kolesarjenja glede na druge športe je prostor, ki je neomejen. Ločiti je treba cestno vožnjo , kjer je poudarek na višji hitrosti, in gorsko kolesarstvo , kjer gre tudi za uživanje v naravi. Seveda pa moramo biti pazljivi tudi na okolico. Lepe proge so tako na Mariborskem Pohorju, okoli Ljubljane, v Polhograjskih Dolomitih, na Dolenjskem ... Prav različnost prog preprečuje monotonijo. Sprva začenjamo s krajšimi razdaljami, ki jih postopoma povečujemo. Oprema Kolesarstvo je lahko zelo poceni, ali pa tudi nadvse drag šport. Kolo je namreč moč kupiti že za 30.000 tolarjev, najbolj kakovostna pa stanejo tudi prek milijona tolarjev. Kolesu primerna je tudi kakovost vožnje. Dražja pa zahtevajo manj različnih posegov v mehanični delavnici. Sicer pa osnovna kolesarska oprema obsega hlače, majico, čevlje, rokavice, zaščitno čelado in zaščitna očala (sonce, veter, dež). Cena osnovnega kompleta je od 30.000 tolarjev dalje. Seveda pa se je smiselno pred nakupom posvetovati s strokovnjakom. Drugi stroški Ker je prostor neomejen, zanj seveda ni treba plačati nikakršne najemnine, kar je v mnogih drugih športih dobršen strošek. Tako med potrošno blago sodijo predvsem zračnice in energetski napitki. In še nekaj, malo za šalo, malo zares: kolesarjem cestnine zaenkrat še ni potrebno plačevati! Učinki vadbe Učinki športne vadbe so si nadvse podobni. Pri kolesarjenju pa se kažejo v povečanem delovanju pljuč, srca in ožilja. Se pravi, da ugodno vpliva na kardiovaskularni sistem . Ponovimo lahko tisto glede ugodnih učinkov na hrbtenico, obremenjene pa so tudi noge in roke. Če se kolesarjenja lotimo postopoma in načrtno (trikrat tedensko najmanj eno uro), ga lahko sčasoma nadgrajujemo tudi z daljšimi turami, s čimer povečujemo splošno vzdržljivost. Pozitivni učinki vadbe se kažejo v boljši zbranosti pri delu, kolesarstvo pa tudi preprečuje stres, saj nam daje občutek popolne svobode. Resda smo po daljši turi utrujeni, a pridemo naslednji dan v službo prerojeni in tudi navdušeni, da lahko s kolesom premagamo tudi daljše razdalje. Za nameček pa lahko pozneje, ko se peljemo z avtomobilom, cesto prepoznavamo tudi z drugega zornega kota. Zelo primerna je vadba (vožnja) z merilnikom srčnega utripa : v določenem območju je namreč povečano zgorevanje maščob. Preveč (premalo) intenzivna vadba ne pomeni tudi optimalnega zgorevanja. Zato se je treba posvetovati s strokovnjaki in zdravniki, ki določijo optimalno območje delovanja srca. Srčna mišica se postopoma prilagodi na napor in postane gospodarna. Dihanje je poglobljeno in organizem dobiva vedno več kisika. Usklajenost med vadbo in zaposlenostjo Številne poslovne dejavnosti, še zlasti v mestnem središču, lahko opravimo s kolesom. Tudi pogovor s poslovnim partnerjem je mogoč kar med turo na kolesu. Sicer pa smo pri kolesarjenju vezani na dnevno svetlobo. Izogibati se moramo le vročine , še posebej na začetku vadbe. Ob večji treniranosti pa tudi vročino lažje prenašamo. Motivacijski vidik Primarni motivacijski vidik se kaže v zmanjšanju telesne teže in izboljšanem počutju. Bolj bomo sproščeni, bolje bomo spali in uspešneje premagovali vsakdanji stres. Seveda pa ne smemo pozabiti niti na tekmovalnost, ki se kaže na rekreativnih prireditvah, ko se lahko pomerimo tudi s časom. Lani je bilo tako tudi prvo državno prvenstvo za podjetnike , letošnje pa bo 29. junija pod Šmarno goro (informacije na elektronskem naslovu kdrog@volja.net ali po telefonu 041-728-158; Miro Miškulin ). A prireditelji svetujejo, da naj bo tekmovanje namenjeno predvsem druženju, izid naj bi bil v ozadju. P. S.: Skrivnosti kolesarjenja nam je zaupal Miro Miškulin, trener pri kolesarskem društvu Radenska Rog. Nasveti Kolesarjenje je lahko tudi neke vrste fitnes. Upoštevajte naslednje: 1. Kolesarite vsak drugi dan vsaj pol ure, ob koncu tedna pa načrtujte daljši izlet. 2. V začetku vozite lagodno za ogrevanje. 3. Ostanite stalno v gibanju, hitrost vožnje sprva ne igra vloge. 4. Stopnjevanje treninga: vsakih deset minut za pet minut povečajte hitrost vožnje, kolikor morete, vendar ne smete čutiti izčrpanosti. Nato se znova peljite lagodno. 5. Drugo stopnjevanje treninga: podaljšajte kolesarjenje na eno uro, ali pa podvojite faze hitrosti; vozite pet minut počasi in nato pet minut hitro. 6. Trening končajte s petimi minutami počasne vožnje, ki rabi ohlajanju. 7. Stopite s kolesa in vedno naredite vsaj pet vaj raztezanja.