Zadnji odmevnejši predlog za "kompromisni" izhod je ponudil poslanec SKD Miroslav Mozetič, ki je ocenil, da bi bilo, če se bo pokazalo, da v parlamentu nikakor ne bo mogoče uzakoniti večinskega sistema, kot zahteva ustavno sodišče, najbolje ponoviti referendum, da bi odločili državljani. Kako bi bilo mogoče to izvesti, je ponudil nekdanji ustavni sodnik Matevž Krivic, ki je vsem strankam poslal v premislek predlog posebnega ustavnega zakona (predlog sprememb ustave). Pred državljani bi bila, če poenostavimo, dilema, o kateri so se pogajali že predsedniki strank: ali uzakoniti večinski sistem ali nemški proporcionalni ali pa pustiti volilni sistem nespremenjen. Drnovšku, Podobniku, Janši, Peterletu, Pahorju ni uspelo poiskati rešitve, za katero bi bili dve tretjini poslancev. Po predlogu Matevža Krivica bi med alternativami namesto poslancev (ali šefov strank) odločili državljani z navadno večino in njihova volja bi obveljala neposredno, če bi bilo poslancem to všeč ali ne. Predlagani model ponovnega referendumskega odločanja je, vsaj po prvih ocenah, relativno korekten, saj ne zmanjšuje možnosti za uspeh kateregakoli predloga s cepitvijo glasov - kar je bilo značilno za predloge izvedbe in celo za izvedeni referendum o volilnih sistemih leta 1996. Nekoliko sporno bi lahko bilo, kako Krivic v predlogu opredeli predlagatelje različnih volilnih sistemov. Za avtorja večinskega sistema bi veljala SDS, za avtorja "nemškega" pa državni zbor. Večinskega sistema ne podpira le SDS, ampak tudi - vsaj uradno - še SKD in SLS. Za "nemškega" so večji del LDS in v celoti ZLSD, SNS in Desus. Vendar kako bi se odločile stranke in ali so pri tem mogoči zapleti, ni vprašanje, ob katerem bi predlog padel ali ostal.