Dozdajšnje razprave so namreč pokazale, da se z marsičem v tem vladnem predlogu ne strinjata dve tretjine poslancev in bi se zato če bi odločali v paketu lahko zgodilo, da bi skupaj z drugimi predlogi padel tudi tako imenovani evropski člen. Vendar sodeč po včerajšnjih razpravah še zdaleč ni jasno, kakšna naj bo vsebina tega člena. Skupina strokovnjakov v ustavni komisiji meni, da se postopek za sprejetje tega člena lahko začne na podlagi splošnega besedila, ki ga predlaga vlada. Toda v nadaljevanju bo treba, so zapisali ustavni strokovnjaki, še podrobno preučiti številne vsebinske dileme. Tudi sicer so strokovnjaki razdeljeni v dve skupini: ena je prepričana, da bi bilo treba v ustavo zapisati le tisto, kar je nujno za vstop Slovenije v Evropsko unijo, druga pa meni, da bi bilo treba podrobno določiti okoliščine, pod katerimi se Slovenija odreka delu suverenosti. Med člani ustavne komisije se večina nagiba k temu, da bi bil ta člen le načelne narave, vendar o tem še niso sklepali. Od ustavne komisije stroka pričakuje predvsem usmeritev, katero od možnih smeri sprememb ustave strokovno opredeliti. Včeraj tega od članov komisije niso slišali, saj so ti v glavnem zgolj ponovili že znana vprašanja. Tako je na primer Janez Podobnik spet odprl vprašanje, ali ne bi kazalo v ustavo zapisati tudi vloge državnega zbora, ko se bo odločalo o politiki EU, ponovil je tudi predlog Petra Jambreka, da bi v preambulo ustave dopisali, da je Slovenija v kulturno-civilizacijskem pogledu evropska država. Ob tem je poslanec LDS Jožef Školč opozarjal, da bi bil že čas za jasna stališča glede tega člena, predsednik komisije Borut Pahor (na sliki) pa je napovedal, da bodo ta stališča pripravljena do naslednje seje, ki bo predvidoma 4. decembra.